Alenkin “padec” ali o evropski “demokraciji” in “mačotih”

Medtem, ko so nam skorajda “prodali” prostotrgovinske sporazume TTIP, CETA in TISA, se je velik del Slovenije ukvarjal s slovensko kandidatko za komisarko go. Alenko Bratušek. Skorajda neverjetno je bilo videti, s kakšnim neizmernim užitkom je velik del slovenskih politikov, intelektualcev in običajnih državljanov postavljal bivšo premierko na grmado in s kakšnim veseljem so še prilivali olja na ogenj. (Si je kdo med njimi ogledal zaslišanje vseh 28 kandidatov za komisarje/komisarke in temeljito preučil postopke njihovega kandidiranja?)

Zdaj, ko se iz pogorišča samo še kadi, lahko vendarle trezneje pogledamo na dogodke. Res je, da ga. Alenka Bratušek ne zna najbolje angleščine, vendarle je tudi slovenščina enakopraven jezik EU (morda pa tudi ni?). Pred kratkim je bil za eno najvišjih funkcij v EU, za predsednika Evropskega sveta in predsednika vrha območja evra, izbran poljski premier Donald Tusk, ki zelo slabo govori angleško. Pa ga Poljaki niso nikamor pribili, niti ga niso skurili.

Problem, ki se nam kaže, pa dejansko ni sama ga. Alenka Bratušek, temveč prava “narava” evropskega parlamenta in drugih institucij EU. Gre za demokracijo ali samo za njen “zunanji videz”? V ozadju “Alenkinega padca”, so bili v ustreznih odborih evropskega parlamenta potrjeni resnično sporni kandidati:

• Španski kandidat za resor klimatskih sprememb in energetike Miguel Arias Cañete je imel do zaslišanja v parlamentu v lasti delnice naftnih podjetij Ducor SL in Petrlogis Canaris SL. Torej bo podnebje zaupano nekomu, ki je bil solastnik naftnih korporacij. Bi vi “kurjemu tatu” zaupali “varovanje kokošnjaka”?

• Jonathan Hill, britanski kandidat za resor finančne stabilnosti, finančnih storitev in kapitalskih trgov Unije, ima lastniške deleže “v lobističnem podjetju Huntsworth, ki je zastopalo londonsko borzo (London Stock Exchange), ki nasprotuje odločnejši evropski regulativni zakonodaji finančnih trgov. Podjetje Huntsworth je dejansko prevzelo Hillovo lobistično podjetja Quiller, s katerim je zdajšnji komisarski kandidat zastopal tudi interese banke HSBC. Kot kupnino zanj je Hill dobil delnice Huntswortha” (Dnevnik). Nekdo, ki zastopa interese velikih bank, bo torej skrbel za “finančno stabilnost, finančne storitve in kapitalske trge Unije”.

• Kot komisar bo najverjetneje potrjen tudi Madžar Tibor Navracsics, ki je bil avtor številnih madžarskih zakonov, ki so “omejili državljanske svoboščine in svobodo govora na Madžarskem” (Dnevnik).

S padcem ge. Alenke Bratušek je bil torej ustvarjen videz demokracije, v resnici pa je velik pomp zakril resnično velike probleme; namreč, da bodo imeli ključne resorje v Evropski komisiji v rokah predstavniki korporacij in njihovi lobisti, ne pa predstavniki državljanov. Velik problem je, da državljani nimamo nikakršnega vpliva na izbiro najpomembnejših predstavnikov EU. Zato nam bodo vladali lobisti in lastniki velikih korporacij.

Prav tako je več kot zanimivo, da so evropski poslanci za tako pomembne dokumente, kot so prostotrgovinski sporazumi TTIP, CETA in TISA, izvedeli oziroma se jih zavedali šele po intervenciji aktivistov (peticija).

In tu tiči resničen problem: dejanski vzvodi oblasti v EU delujejo povsem mimo državljanov, evropski parlament pa je zgolj fasada demokracije, brez realnega vpliva. Zato pa je tako velik užitek nekoga “skuriti na grmadi”, da se bolje počutijo tako ljudstvo kot njegovi “predstavniki”.

Morda pa je globoko “spodaj” zakopan še en problem, namreč da je ga. Alenka Bratušek ženska. Morda pa politični in drugi “mačoti” zelo trpijo, ker bi bila tako visoko nad njimi - ženska. Repriza zgodbe z Violeto Bulc temu pritrjuje. Osebe katerega spola že so večinoma gorele na grmadah?

Slika: Dirik Bouts