Fašisti

Jih vedno je horda, nikoli en sam,
možganov vsi skupaj imajo za gram.
Jih vodi hudič? Poosebljeno zlo?
Zavohajo dušo, želijo telo.

Jim hrana je strah in pijača je kri,
zažrejo se v drob in drobijo kosti.
Ostane lupina brez duše, je ušla;
telesa razžrta v jami brez dna.

Množijo se, drugim odmerjajo čas,
saj ločijo svoje brezhibno od nas.
Ko svet je očiščen drugačnih od njih,
v mesta pod zemljo gredo na oddih.

Brez smrti nikakor ne znajo živet;
na koncu drug drugega morajo žret.
Kdor hrbet pokaže, kar hitro umre,
in zadnji sam sebi pregrizne zobe.

V filmih so hecni, nagnit je vsak,
nobeden gledalcem ne zdi se junak.
Junak tam pobija to grozno svojat
in brani pred njo, kar ima zelo rad.

V resničnem življenju pa mnogim so všeč;
v plamenih uživajo bakel in sveč.
Čeprav tudi njim vse bolj pijejo kri,
so srečni, ker nekdo še huje trpi.