Giroskop srca

{facebook http://za-misli.si/images/luka.jpg}

 

Obraz: kakor Zemlja predraga,

nastavlja razmajano lice;

vrti in prilagaja vodilno hemisfero;

levo zrcali desno, desno zrcali levo.

 

Tako kočljiva tektonika, rinjenja, premetavanja,

izpodrivanja, pokanja v možganih,

ki miselni koncept jim je vladar.

Znotraj temna snov ruši stene, lomi kosti,

tako prodirajoče usiha tema do luči,

kot okultnost hladne lune,

do sonca vzhajajočega razsvetljenja.

 

Noč: kako vrešči iz pritlehnih votlin,

krvavo rdeče oči bleščijo duši na veke,

krvoločno praska s kremplji po oklepu,

jedke solze razjarjene zveri topijo kletko

zapacanega otroka, zvija mu kosti in grize

duha, preteklost postlano s trnjevo plahto.

 

Kolikokrat srce prevzame vlogo grešnega kozla;

nastavi to lice lunarno, vražji ta mesec, ki sluz

v vodo zliva. Meša črnilo v ranjeno kri, s priseski

na astralno telo mračnega vodiča. Kako s strupenim  

poljubom popkovino zašije, kot črna mati zakleta.

 

Dan: kot svetlo ožarjeno lice, kot blesk v očeh;

v mehka krila rane objema. In jutranje ptice, ki

kličejo iz podzemnega sna, zrna nosijo na okna.

Opevana toplota živali rojeva, da solze sreče

napolnijo srce, te opojne sokove sadnega vrta.

Z roko v roki dobrohotnega vesolja; nežno naplavlja

drage kamne, kristale in bisere.   

 

Brezlična zavest nam kljuva po skrinjici spoznanja,

metapsihologija, kognitivni zobje na zunajtelesni brazdi;

ta pokol za simetrijo, nalomljene okončine vlači za

netelesno postavo in spodaj podplutbe kaže.

Premetavanje uteži na tehtnici glave in srca – zavedanje bistri.

O, najvišja roka, ki na palici naša telesa lutk ti visijo;

razvozlaj, razvozlaj vozle ljubezni vejevja.

 

Drevo razodetja: naj oči in ušesa dosegajo podstat,

giroskop, ki v srca ravnovesje podtika;

saj dva pola nista na bojišču, za igro boja –

ker bi bilo prvo lice slabše (boljše) od drugega,

ker bi bilo drugo lice boljše (slabše) od prvega.

 

O, da – ko se oseba razblini in če se ne razblini,

ji je gonilo nekaj, kar biva v razblinjenosti;

nekaj, kar vidi, sliši, prišepetava, usmerja in vzgaja.  

Luka Višnikar