V teh marčevskih dneh se pred našimi očmi odvijajo prelomni dogodki, ki bodo temeljito predrugačili družbo v kateri živimo. Meje se zapirajo, življenjski utrip se ustavlja, globalni borzni trgi padajo "v brezno". Nič pretirano ni reči, da nič več ne bo tako, kot je bilo. Čeprav smo zdaj osredotočeni na ukrepe proti koronavirusu, pa se v ozadju porajajo še hujši problemi – finančni, ki bodo "okužili" ekonomski sistem in s tem družbo kot celoto. Lahko rečemo, da je tržni ekonomski sistem, ki je zaznamovala zadnja desetletja, zdaj nepreklicno propadel.
Seveda bomo tudi v prihodnosti imeli trgovine, denar, banke, podjetja, a vendarle bo na prvem mestu zagotavljanje osnovnih dobrin za vse prebivalce sveta. Ključni del ekonomije – del, ki je "odgovoren" za zadovoljevanje človekovih osnovnih potreb – ne bo več deloval po tržnih načelih, temveč po načelih ekonomije delitve. Ko govorimo o zadovoljevanju osnovnih človekovih dobrinah, pa ne mislimo le na hrano, čisto pitno vodo, zdravila, stanovanje in oblačila, temveč tudi na izobraževanje ter socialno in zdravstveno varstvo. Danes jasno vidimo, kako pomemben je zdravstveni sistem, pa ne zasebni, temveč javni.
Ekonomija delitve preprosto pomeni, da se ključne dobrine za zadovoljevanje človekovih osnovnih potreb delijo tako na mednarodni ravni kot tudi znotraj držav. V prihodnjih dneh, tednih in mesecih bomo videli, da je to mogoče. Države so si že začele pošiljati oziroma izmenjevati določene dobrine, v prvi fazi gre predvsem zdravstveni material. Pri tem je še vedno prisotne veliko sebičnosti, a vendarle so koraki v to smer že vidni.
Tržni sistem se je v kriznih razmerah izkazal za povsem neučinkovitega, saj ne more rešiti tako velikega izziva, kot je izbruh globalne pandemije. Tudi drugih velikih globalnih težav – podnebne spremembe, migracije, lakota in revščina – tržni sistem ne bo nikoli rešil, saj je dejansko vzrok problemov, ne pa njihova rešitev.
V teh marčevskih dneh torej vstopamo v povsem nov svet, ki ga ne bo več določalo brezglavo potrošništvo, privatizacija, tekmovalnost, pohlep in sebičnost, temveč sodelovanje, solidarnost in medsebojna delitev dobrin. Prehod je in bo boleč, a ob koncu krize bomo zaživeli v bolj pravičnem svetu. Ekonomija delitve je pot v prihodnost, kjer so na prvem mestu ljudje in okolje, ne pa trgi in brezglavo potrošništvo.
Sorodni članki
Preberite tudi
Roman Safet iz Šiške - Domen Mezeg
Roman Safet iz Šiške: Ena ciganska štorija je provokativen, satirično obarvan odgovor na nasilne dogodke, ki so v zadnjih letih pretresali Slovenijo. Avtor Domen Mezeg, sicer znan po fantazijski sagi Ilonika, se tokrat loteva realnosti, ki jo nadgradi z izrazito fantazijskimi elementi. V ospredju je
Luka, ne manjka veliko, da se mi sfuka,
Luka, ne manjka veliko, da se mi sfuka, ker nočeš razumet, da osebna asistenca pomeni živet! Tvoja leva stališča segajo zgolj do stranišča, imidž nedolžnega in poštenega fantiča je alibi za oblast, ki ti je prišla v slast. Tako vse socialne in delavske pravice so propaganda, da ostane na oblasti ist
Luka naj se odkljuka
Luka naj se odkljuka Osebno sem Okrožnemu državnemu tožilstvu predlagala naznanitev suma storitve kaznivega dejanja zoper Luko Mesca in sicer, da zadevo obravnava v luči naslednjih kaznivih dejanj: - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega