Medtem ko čakamo na nov obraz

 

Urednik Mladine je pred kratkim napisal protisloven uvodnik: »Resni in sposobni ljudje … ki danes menijo, da se mora janšizem v Sloveniji končati … bodo pač morali sprejeti tudi to, da … to poteka tako, da postaneš politično aktiven v politični stranki.« O kom govori? Kdo je ta skrivnostna javnost, ki »bo morala preiti iz pasivnosti v aktivnost«? A sebe nima za resnega in sposobnega človeka? Ni mnenja, da bi se moral janšizem končati? Si upa reči, da ni javno prepoznaven in izvoljiv? Mar dvomi, da ne bi bil skoraj na kateremkoli političnem položaju boljši od človeka, ki je tam zdaj? …

Če novinarji, umetniki, aktivisti in znanstveniki, ki jih janšizem načrtno uničuje, ustanovijo stranko, bo brez dvoma prišla v skupščino. Tudi če vsaka skupina ustanovi svojo, lahko to uspe vsem – če se zadeve lotijo resno in uporabijo svoje sposobnosti. Uspeh jim je zagotovljen tudi na lokalnih volitvah v občinah z večjimi naselji. In če prispevajo štiri dostojne predsedniške kandidate, ni hudič, da ne bi vsaj eden od njih prišel v drugi krog in pometel s populistom stare šole. Natalija Gorščak, Zdenka Badovinac, Nika Kovač in Lučka Kajfež Bogataj – ali kdorkoli njihovega kova, ki jih sploh ni malo – so preprosto bolj 'kul' od KUL-a …

Koga sicer prav tako 'kul' Grega Repovž poziva, naj »vzame politiko v svoje roke«? Pisca blogov na spletnem portalu z dometom nekaj sto bralcev? Vodjo poletnih ustvarjalnih delavnic za otroke? Sprehajalca psov iz azila? Priljubljeno srednješolsko učiteljico zgodovine? … Ali ima morda v mislih uradnico, ki se ni mogla posloviti od umirajoče matere v domu ter je od žalosti in jeze na tabletah, od katerih je povsem otopela? Gostinca, ki je zaradi koronskih ukrepov zaprl priljubljeno gostilno in razmišlja, da bi se obesil? Prostovoljca, ki ljudi rešuje iz bede, prosjači za sredstva uradnike, ki to bedo povzročajo, za zahvalo pa ga tretji ljudje zmerjajo, da se okorišča? Izčrpano medicinsko sestro, ki z družino pakira za selitev v Nemčijo? …

O čem naj odločajo ti brezimni in neizvoljivi ljudje? Večina državljanov komaj odloča o sebi in svojih življenjih. In vsi vemo, kaj se zgodi, ko 'navadni' ljudje s kupom osebnih težav dobijo oblast v roke – to, kar zdaj gledamo …

Žal mi je, g. Repovž! Vi ste tisti, na katerega kažete s prstom – ki »se noče več izpostaviti, zastaviti svojega imena, ponuditi svojega časa in strokovnosti javnosti, ker pač ve, da se bo zanj to slabo končalo.« Vi morate vzeti v roke plamenico! In vam podobni morajo iti z vami! Le v tem primeru se morda ne bo slabo končalo …