Na vzhodu nič novega

Kriza v Ukrajini je ameriško “darilo” Evropi in Rusiji. ZDA preprosto ni bilo pogodu, da imata EU in Rusija dobre politične odnose in bogato gospodarsko izmenjavo. Več ko Evropa posluje z Rusijo, manj ostane za ZDA in manjše je evropsko navdušenje za “prihajajoči” ameriško-evropski prostotrgovinski sporazum, ki bo ameriškim korporacijam omogočil bolj “svoboden” dostop do zdaj precej zaščitenih evropskih trgov.

Potrebno je malo pregledati ekonomske kazalce, da lažje razumemo širšo sliko, kajti tako kot vsaka druga politična igra, ima tudi ukrajinska “kriza” svojo ekonomsko računico. Raven uvoza iz Rusije v EU “se je v letu 2011 silovito dvignila, kar je pomenilo, da je Rusija pred ZDA prevzela mesto druge največje uvoznice blaga v EU” (Evropski parlament). Američanom te številke zagotovo niso bile všeč, zato so ponudile prostotrgovinski sporazum, ki bi gospodarsko bolj povezal ZDA in EU.

S podpisom prostotrgovinskega sporazuma bo nastalo največje prostotrgovinsko območje na svetu - skupaj 800 milijonov prebivalcev. V ZDA naj bi se BDP s podpisom sporazuma “povečal za 13,4 odstotka, medtem ko bi se v EU-ju povečal za okoli pet odstotkov” (Kaj bi trgovinski sporazum med ZDA in EU-jem pomenil za potrošnike?). Poleg tega bi Američani v Evropo laže izvažali zemeljski plin, ki je danes v domeni Rusije; evropski trg pa bi verjetno postal odprt za gensko spremenjene prehranske izdelke iz ZDA itd.

Z ukrajinsko krizo (številni dokazi kažejo, da so jo vsaj pomagali sprožiti Američani - A Chronology of the Ukrainian Coup) se razmerja na Stari celini spet bistveno spreminjajo. Ukrajina bo zdaj verjetno postala dolgotrajno krizno žarišče, ki bo bistveno oslabilo dokaj dobre odnose med EU in Rusijo, ki so se postopno razvili po padcu berlinskega zidu.

In spet bomo občasno na notranjih straneh časopisov prebrali članek o novem bombnem napadu v Ukrajini, tako kot v Iraku, Siriji, Afganistanu itd.

Na vzhodu nič novega.