Poskusi evropskih političnih in ekonomskih voditeljev, da bi poenotili evropsko finančno politiko, je nevaren proces, ki ima lahko zelo hude posledice. Ne gre samo za finančno povezovanje, temveč za proces popolne izgube politične in ekonomske suverenosti posameznih držav. S tem postaneta demokratična ureditev držav in njihova ekonomska neodvisnost samo “lupina” brez kakršnekoli vsebine.
Da se razumemo, v ta proces smo že krepko “zabredli”. Aktualna vlada in skorajda vseeno je, kakšne “barve” je, (že dolgo) ne odloča več o vsebinskih vprašanjih razvoja države, ampak ima eno samo vlogo in nalogo: izpolnjevanje politike, ki nastaja v pravih centrih moči. V Evropski komisiji, v Svetu EU, v Evropskem parlamentu? Ne, tudi to niso pravi centri moči, tudi oni bolj ali manj izpolnjujejo politike, ki nastajajo v zares pravih centrih moči in to so mogočne zasebne finančne institucije, ki svoje (evropske) interese uveljavljajo predvsem preko Evropske centralne banke.
Aktualni (neoliberalni) finančni minister je veliko govoril o umiku države iz bank in podjetij, a ko je bilo potrebno dokapitalizirati NLB, je denar preprosto moral vzeti iz žepa davkoplačevalcev (sicer posredno, preko paradržavnih skladov KAD in SOD ter eksotičnih obveznic CoCo, a to ničesar ne spremeni). Še prej pa je vlada morala “stanjšati” socialne pravice. Politika finančnih centrov moči je namreč zelo preprosta: “vzemi ljudem (in državam) in daj bankam”.
Drugi veliki center moči, ki določa našo politiko in deluje pod okriljem “varnostne” zveze NATO, je vojaško-industrijski kompleks, ki seveda potrebuje “kruha in iger” oziroma “orožja in vojn”. In seveda mu bomo ustregli, dali mu bomo denar, orožje in ljudi - na lastne stroške seveda. Ko pride “prijazni” generalni sekretar zveze NATO na obisk, pa je to seveda “pohvala” za pridnega in poslušnega “učenca”.
In kaj preostane oblasti: njen edini “užitek” vladanja so ideološke igrice okoli državnih proslav, odločitve o tem, komu vzeti ali ne-vzeti pokojnine in podobno. V resnici vlada ne vlada, temveč le izpolnjuje tisto, kar ji naročijo (iz finančnih centrov moči).
//
//Sorodni članki
Preberite tudi
Roman Safet iz Šiške - Domen Mezeg
Roman Safet iz Šiške: Ena ciganska štorija je provokativen, satirično obarvan odgovor na nasilne dogodke, ki so v zadnjih letih pretresali Slovenijo. Avtor Domen Mezeg, sicer znan po fantazijski sagi Ilonika, se tokrat loteva realnosti, ki jo nadgradi z izrazito fantazijskimi elementi. V ospredju je
Luka, ne manjka veliko, da se mi sfuka,
Luka, ne manjka veliko, da se mi sfuka, ker nočeš razumet, da osebna asistenca pomeni živet! Tvoja leva stališča segajo zgolj do stranišča, imidž nedolžnega in poštenega fantiča je alibi za oblast, ki ti je prišla v slast. Tako vse socialne in delavske pravice so propaganda, da ostane na oblasti ist
Luka naj se odkljuka
Luka naj se odkljuka Osebno sem Okrožnemu državnemu tožilstvu predlagala naznanitev suma storitve kaznivega dejanja zoper Luko Mesca in sicer, da zadevo obravnava v luči naslednjih kaznivih dejanj: - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega