Potemkinov planet

 

Če smo iskreni, se ne bi smeli imenovati »Homines sapientes« – misleci, ampak »Homines tapetarii« – okraševalci. Če nam ne grozi neposredna nevarnost, večino svojih misli namenimo okraševanju.

Že od predpamtiveka se lišpamo, kitimo, oblačimo in obuvamo. Za razliko od vseh ostalih sesalcev imamo na glavi dlake, ki nam neprestano rastejo. Golorok naravni izbor nad tem ne bi bil navdušen. Brez kamnitih nožev in koščenih glavnikov bi takšna trapasta vrsta izumrla, še preden bi uspela izumiti škarje. Domače ovce in pudli pa bodo izumrli takoj, ko škarij ne bo več …

Druga skrajnost je gola koža skoraj povsod drugod. Tudi nad tem naravni izbor ni preveč navdušen. So pa navdušeni tapetariusi: na voljo imajo platno za poslikave in tetovaže ter kavlje za nakit, ki bi se v dlaki skril in jo ogulil. Gole kože tudi ni tako trapasto ogrniti s kosmato kožo kot kosmate. In če jo oblečemo v platno, sukno ali plastiko, bo to prestala dosti bolje kot kosmata … V obleki dobro izgledamo le zato, ker smo spodaj goli.

In čevlji … Je več desettisočletni šik odtehtal več desettisočletne žulje? Je hitrost odtehtala čas izdelave in popravil? Je neranjenost odtehtala zmrzljivost, zakrnelost prstov in razvajenost mišic? …

Ne smemo pozabiti na dišave, sončenje in izogibanje soncu, debelost kot znak imenitnosti ter mesarske lepotne posege, ki nekatere – skoraj izključno ženske – tako pohabijo, da so 'uporabni' samo še za razplod. Pa smo še vedno pri tem, kar počnemo s svojimi telesi … Da bi prikrili kaj? … Da bi zakrili kaj? …

Kar počnemo s telesi, počnemo tudi z vsem, kar nas obdaja. Imamo okrašena bivališča, okrašena grobišča in okrašene predmete, s katerimi vse to krasimo.

Koliko skrbimo za zdravje in dobro počutje, koliko pa za čistočo, urejenost in videz? … Vlagamo več truda v prijetne in ljubeče odnose ali v vtis, da imamo takšne odnose? … Je bolj pomembno, da imamo udobna oblačila, sedeže in postelje, ali da je vse to lepo, četudi zanič? … Gradimo hiše in opremljamo domove, da bi imeli učinkovito in uporabno streho nad glavo ali da bi izpadli delovni, pridni, premožni in skladni z vrednotami okoličanov? …

Facebook in Instagram sta vzporedna Potemkinova planeta, namenjena ustvarjanju vtisa, da smo srečni, ljubljeni, zdravi in premožni, da nam gre odlično in da smo polni zagona, da nam bo v prihodnje še bolje. Pred njima so istemu namenu služili s trdo roko gojeni vrtovi, vrtički in načičkani otroci z ubitim žarom v očeh ter redne razstave na vrveh za perilo …

Tudi ko ocenjujemo tuja ljudstva in ljudstva preteklosti, se navdušujemo nad njihovimi gradbenimi, umetniškimi in vojaškimi dosežki, nad razsipnim bogastvom njihovih vladarjev in pomagačev. Malokateri potopis in zgodovinopis se spusti v odnose med ljudmi in ocenjuje, kako prijetno ali neprijetno bi bilo živeti kot eden od njih …

Celo odsotnost okrasja je lahko znak važenja z bogastvom. Mogočne grobnice davnih vladarjev niso puste, ker bi hoteli prikriti vso tisto pozlačeno šaro v notranjosti. Ravno nasprotno – z velikansko gmoto pustih kamnitih klad so dali svetu vedeti, koliko pozlačene šare lahko pogrešajo.

Bogataši svoje načičkane domove skrivajo pred rajo; raje se važijo pred sebi enakimi. Še reveže – sužnje in služabnike – skrivajo za stranskimi vrati, v vzporednih hodnikih, na strmih, temnih in razmajanih stopniščih, v kletnih luknjah in podstrešnih izbah. Ne gre za to, da jim ne bi mogli urediti dostojnih delovnih razmer in bivališč; gre za to, da tega nočejo, kajti bogate jih dela prav revnost raje, ki dela zanje.

Bogastvo potrebuje revščino. Da lahko daješ dober vtis, mora biti v bližini nekdo, ki daje slabega. Če ga ne moreš dajati, ga pač hliniš … Potemkinove vasi skoraj zagotovo niso obstajale. Po drugi strani pa je večina imenitnih reči, ki jih je človeštvo ustvarilo, zgolj Potemkinova vas …