Vesel sem, da nimam hčere

Vesel sem, da nimam hčere.

… Da bi se gledala v ogledalo, ali je lepa,
se spraševala, ali je drugim všeč,
in se sekirala, če komu ni …

… Da bi si pulila dlake, se brila …
Včasih smo se brili samo moški.
Zdaj se brijejo le še puhobradci in šminkerji
in ženske … Skoraj po vsem telesu in ves čas.
Bognedaj, da se pojavijo z narastkom pod pazduho …

… Da bi se česala, hodila okoli z ogledalcem in glavnikom,
in si ne bi dovolila, da ni vsak trenutek top …

… Da bi nase zlivala kemijo,
ubijala svoj vonj,
dišala po nečem, kar sploh ni ona,
hotela biti nekaj drugega in nekdo drug …

… Da bi vase brizgala kemijo,
ustvarila iz obraza masko,
gladko in podobno drugim,
ki jo je nemogoče sneti …

… Da bi bila ves čas v dvomih glede sebe,
da bi dvomila v prijatelje, ali so res to,
ke bi se vsi ves čas pretvarjali – tako kot ona …

… Da bi iskala svoj izraz, osebnost,
skakala iz ene maske, poze v drugo,
nikoli pa bila le to, kar je …
Iskrenost, pristnost danes ni več in.

… Da bi praznovala rojstne dneve v gostilni
s hamburgerji in animatorjem, ki bi ji kradel šov …

… Da bi v družbi jedla, pila svinjarijo, ki redi, tako kot drugi,
doma pa se afnala, stradala in hujšala
– tako kot druge vsaka zase …

… Da bi nosila neudobne tangice in petke,
tesne modrčke čez dojke, ki jih ni,
čez ledvice, ki so in jih zebe, pa prav nič …

… Da bi udobje zmeraj žrtvovala za lepoto,
prepričana, da dela to zaradi sebe,
ne zato, ker to zahteva družba …

… Da bi gledala nasilje med vrstniki,
ga povzročala ali bila njegova žrtev
– tiha, glasna članica skupine, ki izloča,
ali tiha, glasna črna ovca …

… Da bi gledala razlike med vrstniki,
zviška ene merila in drugim z občudovanjem
oproščala laži, krivice, zlo;
in terjala od mene, česar noče in ne rabi,
ker le, če to ima, pripada tistim, ki imajo …

… Da bi odraščala v svet, ki ji je že dal vedeti,
da ga prihodnost ne zanima, da bo vedno slabše,
da naj ne misli, naj živi za danes, zase,
ker ji nihče ne bo pomagal …

Vesel sem, da nimam hčere,
tudi če ne bi bila takšna,
če bi spregledala vse to,
in bi iskala svojo pot,
pristna, svoja, sočutna, edinstvena, …
sama ali v družbi čudakov,
kot ona izgubljenih v vesolju …
To ni svet za hčero
ki jo imaš rad.