Že starogrški filozofi so vedeli, da je človek politično bitje. Živeti v skupnosti, drugače človek kot posameznik niti ne more živeti, vselej zahteva neko obliko organiziranja, vodenja, odločanja – in natanko to je naloga politike. Politične odločitve vplivajo na vsakega pripadnika skupnosti. Zato ima tudi vsakdo pravico sodelovati v političnem procesu. Kar pa ne velja samo za demokratične skupnosti; celo v najbolj avtokratskih režimih ljudje na koncu delujejo politično in vržejo samodržca z oblasti.
Na srečo pa imamo v demokratičnih skupnostih volitve, kjer lahko na najbolj neposreden način izrazimo svojo politično voljo. Izgovor, da naš glas nima vpliva na celoto in da se zato ne bomo udeležili volitev, je zgolj – prazen izgovor. Prav tako kot ena celica telesa na prvi pogled nima bistvenega vpliva na celotni organizem, pa je ta dejansko odvisen prav od vsake celice. Če bi vse celice rekle, da nimajo vpliva na celoto, potem je z organizmom kaj hitro konec.
Kaj pravzaprav pomeni, da ne gremo na volitve? Najprej to, da nam ni mar za skupnost, katere neločljivi del smo. Večja ko je volilna udeležba, bolj jasno sporočilo pošiljamo vsem tistim, ki bodo izvoljeni: ni nam vseeno, kaj boste počeli z mandatom, ki smo vam ga zaupali; gledali vam bomo pod prste; če bo šlo kaj narobe, vam bomo izstavili račun itd. Večja ko je volilna udeležba, večja je odgovornost izvoljenih in tistih, ki jih bodo izvoljeni izvolili, na primer predsednika vlade.
Volitve same so sicer velik marketinški spektakel, a ta ne sme preglasiti preteklih dejanj političnih kandidatov, bodisi starih bodisi novih »obrazov«. Naša odločitev, koga bomo volili, je ne nazadnje povezana s prihodnostjo, ki si jo želimo. Želimo konflikte, spore, razcepljenost ali mir, blaginjo in zdravo okolje?
Pojdimo torej na volitve. Naj bo to svečan, praznični dan. Ljudje so se stoletja borili za to možnost. Ne zavrzimo je zdaj, ko jo (še) imamo. Ne nazadnje, z volitvami izražamo svojo pripadnost skupnosti, odgovornost do celote in s tem tudi do sebe. Z udeležbo na volitvah tudi sporočamo, da imamo radi (»volimo« v jeziku naših bližnjih narodov) svojo domovino, državo.
Sorodni članki
Preberite tudi
Roman Safet iz Šiške - Domen Mezeg
Roman Safet iz Šiške: Ena ciganska štorija je provokativen, satirično obarvan odgovor na nasilne dogodke, ki so v zadnjih letih pretresali Slovenijo. Avtor Domen Mezeg, sicer znan po fantazijski sagi Ilonika, se tokrat loteva realnosti, ki jo nadgradi z izrazito fantazijskimi elementi. V ospredju je
Luka, ne manjka veliko, da se mi sfuka,
Luka, ne manjka veliko, da se mi sfuka, ker nočeš razumet, da osebna asistenca pomeni živet! Tvoja leva stališča segajo zgolj do stranišča, imidž nedolžnega in poštenega fantiča je alibi za oblast, ki ti je prišla v slast. Tako vse socialne in delavske pravice so propaganda, da ostane na oblasti ist
Luka naj se odkljuka
Luka naj se odkljuka Osebno sem Okrožnemu državnemu tožilstvu predlagala naznanitev suma storitve kaznivega dejanja zoper Luko Mesca in sicer, da zadevo obravnava v luči naslednjih kaznivih dejanj: - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega