Zajtrk

{facebook http://za-misli.si/images/mvidovic.jpg}

 

»Našla sem ga«, je vzkliknila in zaprla pokrov prenosnika.

Tisto jutro je v jedilnici dišalo po kavi. Zibala je skodelico, da so valovi tekočine lovili črni vzorec slike na robovih porcelana in risali bele praznine.

»Odhajam«, je rekla.

Moški v kravati, ki je sedel na drugi strani mize, se je ustavil med grizenjem kruha in vprašal:

»Kam?«

»Od tebe.«

Odložil je kruh na krožnik in se začel krohotati.

» To bi pa rad videl.«

Počasi si je obrisal prste v prtiček, ga zložil ob prazno skodelico kave in rekel: »Vedel sem, da boš nekega dne zmogla izreči te besede. Nobenih scen, jokanja, kričanja? Presenečaš me, draga. Vseeno bom vprašal, zakaj ravno danes? Te žre kakšna zamera?«

»Postal si kip. Prazno meso, ki govori. Tega več ne morem več gledati.«

 »Ti ne moreš več tega gledati? Kaj pa naj potem rečem jaz? Leta gledam tvoj obraz med temi stenami.  Štirje psihiatri so te zdravili, da si stopila iz spalnice! Že leta nisi stopila iz hiše! In ti praviš, da mene ne moreš gledati? Vrzi kovček v prtljažnik, če zmoreš.«

»Ni se mogoče posloviti od tega ničesar, kar nam je skrito. In ni se mogoče nehati truditi, če ne veš, s čim se mučiš v prazno.« je odgovorila in s tresočo roko odložila skodelico na mizo. 

Moški v kravati je  počasi vstal, stopil do okna in odgrnil zaveso. Na ulici  je utripala množica novinarjev s kamerami in fotoaparati.

»Brez razmisleka bi vdrli v hišo. Kaj se dogaja?«

»Čakajo nate, gospod župan.«

»Rekel sem, da naj čakajo pred občinsko stavbo.«

»Jaz sem jih poklicala.«

»Ti?«

»Lisica je zvita. Vezalke še bolj.«

»Kaj čvekaš? Nimaš otrok, nimaš sorodnikov! Imaš mene in goro denarja od staršev. Besedi ˝delo˝ in ˝plača˝ sploh ne razumeš!«

»Vedno je šlo za iskanje odločnosti, ki sem jo pogosto izgubljala. Sedaj sem svobodna.«

V jedilnico se je zaslišal zvonec.

»Zakaj si vendar poklicala to drhal pred najina vrata?« je rekel.

Zvonec je zvonil. Brez premora.

Moški si je popravil kravato in odšel odpret vhodna vrata. Vanj so zableščale bliskavice fotoaparatov.

»Gospod župan, kako komentirate svojo ponovno izvolitev?«

»Zmaga je zame…«, je začel odločno govoriti, a preglasil ga je val besed:

»Gospod T…, aretirani ste zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije in pranja denarja. Imate pravico do molka in do zagovornika, ki si ga lahko izberete sami molčati ali pa...«

Moški v kravati se je obrnil.

Zagledal je njen miren obraz. In zaslišal kovinski udarec lisic, ki so ga prisilile v pogledu, da je izpustil svoj namišljeni plen. 

Časopis je naslednji dan objavil sliko župana z novico o dokumentu brez izvora, poslan s prenosnika.