V Sloveniji se v zadnjem času hitro širi gibanje Zelemenjava. Ideja je izjemna. Ljudje se zberejo in med seboj zamenjujejo oziroma bolje rečeno si delijo domače pridelke, semena, recepte, izkušnje... Zelemenjava je dokaz, da ekonomija ni samo nakup in prodaja, kjer osrednjo vlogo igra cena, temveč da obstajajo še druge oblike dostopa do dobrin.
Je mogoče zamenjati jurčka za domačo marmelado. V kapitalistični ekonomiji moramo najprej ugotoviti tržno ceno blaga in ju zamenjati, če sta enakih vrednosti oziroma ponuditi večje število jurčkov ali večjo količino marmelade.
Dejansko pa tržna vrednost ni “nevtralna” in edina “zveličavna” vrednost neke dobrine. Prava vrednost dobrine ima še številne druge dimenzije, ki so subjektivne narave. Marmelada ima povsem drugačno vrednost, če prej s njenim “proizvajalcem” poklepetamo o receptu in mimogrede odkrijemo, da smo nekoč hodili v isto osnovno šolo. Vrednost dobrine je vsekakor povezana z našim odnosom do okolja in do drugih ljudi - s prijateljstvom, empatijo, s solidarnostjo do drugih.
Kapitalizem nas je skorajda prepričal, da je cena rezultat procesa ponudbe in povpraševanja oziroma neodvisnega in nevtralnega tržnega mehanizma. Zdaj nove ekonomske oblike spodkopavajo same temelje kapitalističnih tržnih odnosov. Pri Zelemenjavi nihče nima dobička, nihče ne obogati na račun drugega.
Pri Zelemenjavi se posameznik lahko odloči, da gajbico jabolk zamenja za par semen paradižnikov; lahko pa jih preprosto podari nekomu, ker jih pač ne potrebuje in se mu jih zdi škoda vreči proč. Pri tem morda dobi dobrega prijatelja, ki mu bo nekoč v prihodnosti brezplačno pomagal prepleskati stanovanje.
Dobrine niso nikoli nekaj ločenega od ljudi. Kapitalizem pa nas uči, da so dobrine zgolj blago, ki ga kupimo, uporabimo in zavržemo.
Neposredna menjava, medsebojna delitev, souporaba in druge ekonomske oblike, bodo postopno preoblikovale podobo sodobne ekonomije. Nakup in prodaja seveda ne bosta izumrla, ne bosta pa več edini ekonomski obliki dostopa do dobrin.
Zato: živela Zelemenjava!
Nadaljnje informacije:
Sorodni članki
Preberite tudi
Roman Safet iz Šiške - Domen Mezeg
Roman Safet iz Šiške: Ena ciganska štorija je provokativen, satirično obarvan odgovor na nasilne dogodke, ki so v zadnjih letih pretresali Slovenijo. Avtor Domen Mezeg, sicer znan po fantazijski sagi Ilonika, se tokrat loteva realnosti, ki jo nadgradi z izrazito fantazijskimi elementi. V ospredju je
Luka, ne manjka veliko, da se mi sfuka,
Luka, ne manjka veliko, da se mi sfuka, ker nočeš razumet, da osebna asistenca pomeni živet! Tvoja leva stališča segajo zgolj do stranišča, imidž nedolžnega in poštenega fantiča je alibi za oblast, ki ti je prišla v slast. Tako vse socialne in delavske pravice so propaganda, da ostane na oblasti ist
Luka naj se odkljuka
Luka naj se odkljuka Osebno sem Okrožnemu državnemu tožilstvu predlagala naznanitev suma storitve kaznivega dejanja zoper Luko Mesca in sicer, da zadevo obravnava v luči naslednjih kaznivih dejanj: - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega