Vojni zločinci, klavci nekoč lastnega naroda, morilci otrok, posiljevalci žensk, okrutni morilci, tatovi … To me danes bega: Le kako jih lahko nekateri poveličujejo, spoštujejo – celo, kot narodne junake, heroje?
Groza, mar ne, le kaj se je zgodilo s temi ljudmi. Ali so postali slepi in gluhi, da ne sprevidijo resnice, ali pa so tako zavedeni zaradi pretiranih nacionalnih emocij. Vsa ta klanja, iztrebljanja ljudi drugačne vere in narodnosti, vsa taborišča smrti in vse najbolj grozne metode zasliševanj so bila odziv na to, da je narod hotel imeti politično svobodo in visoko demokratično državo. Groza, mar ne.
Ne morem dojeti, da so bili voditelji naroda tako nečloveški do soljudi in pogoltni do ozemlja, ki ni bilo nikoli njihovo. Za dosego svojih ciljev so uporabili nacistične metode in kar je najhuje: vse to so počeli v imenu naroda, ki so mu z metodami Hitlerjeve filozofije oprali možgane in jih naredili klavce brez lastne pameti.
Ko gledam filmske zapise, berem knjige, biltene, zapiske o gnusnih dejanjih in ko poslušam preživele, sem zgrožen in neizmerno žalosten. Nenehno se sprašujem, le kaj se je zgodilo normalnemu človeku, da je v vojni počel takšna grozovita nasilja in da je postal kriminalec brez morale in človeških vrednot. Prepričan sem, da pred tem ni bil sposoben ubiti hudo ranjeno ptico, v nacionalni vojni pa je brez vsakega občutka krivde klal otroke, posiljeval deklice, starke in žene; zažigal domove, pobijal živali …
Vse to so počeli uradni vojščaki naroda. Prepričani so bili, da je to njihova pravica in celo dolžnost. Ti branilci naroda so bili le zmanipulirane zveri v rokah scenaristov osamosvojitve. In prav je, da so nekatere prepoznali kot kriminalce in so bili obsojeni za svoja zločinska dejanja, za katera ni nobenih opravičil.
Če si je nekdo med njimi vzel lastno življenje, je lahko samo znak, da je spoznal svojo zmoto, ali pa je bil toliko razočaran, ker sodniki v nasprotju z njegovim prepričanjem niso dojeli, da sodijo narodnemu junaku. Zame njegova smrt ni častna – to je le zločin zločinca nad lastnim telesom.
Sorodni članki
Preberite tudi

Roman Safet iz Šiške - Domen Mezeg
Roman Safet iz Šiške: Ena ciganska štorija je provokativen, satirično obarvan odgovor na nasilne dogodke, ki so v zadnjih letih pretresali Slovenijo. Avtor Domen Mezeg, sicer znan po fantazijski sagi Ilonika, se tokrat loteva realnosti, ki jo nadgradi z izrazito fantazijskimi elementi. V ospredju je

Luka, ne manjka veliko, da se mi sfuka,
Luka, ne manjka veliko, da se mi sfuka, ker nočeš razumet, da osebna asistenca pomeni živet! Tvoja leva stališča segajo zgolj do stranišča, imidž nedolžnega in poštenega fantiča je alibi za oblast, ki ti je prišla v slast. Tako vse socialne in delavske pravice so propaganda, da ostane na oblasti ist

Luka naj se odkljuka
Luka naj se odkljuka Osebno sem Okrožnemu državnemu tožilstvu predlagala naznanitev suma storitve kaznivega dejanja zoper Luko Mesca in sicer, da zadevo obravnava v luči naslednjih kaznivih dejanj: - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega