Sočutna šola

Knjiga Sočutna šola: od inkluzivne šole k sočutni skupnosti je izšla. V njej zagovarjam klasično idejo dobrega, in sicer tako, da se najprej upiram sodobni dolžnosti ljudi, da dobro živijo. Seveda se zdi, da je tak zagovor neracionalen in čudaški, morda celo zmešan, vendar imam za svoj upor dobre razloge oziroma argumente, na kritične pripombe pa sem tudi že dolgo navajen in me njihova neracionalnost ne vznemirja.

Prvo poglavje knjige ima zato naslov Ataraksija. Ataraksija pomeni osvobojenost. Pomeni, da je človek osvobojen zaskrbljenosti. Sodobna dolžnost, da dobro živi, je polna zaskrbljenosti, zato nenehno preverja podatke na pametnih napravah, s katerimi beleži, kako dobro ali slabo mu gre.

Drugo poglavje knjige ima naslov Prva čuječa lekcija o(b) polni skodelici. To je temeljna, začetna, osnovna lekcija o učenju sočutja. Človek namreč lahko živi le ob podpori in s podporo drugih ljudi, drugih živih bitij.

Tretje poglavje nosi naslov Prebujanje vase oziroma vstop. Zopet se zdi nenavadno, da je treba govoriti o tem, ker se zdi, da so že vsi ljudje prebujeni, povrh pa še razsvetljeni. Le da niso.

V naslednjem poglavju se podrobneje posvetim sodobni dolžnosti po dobrem življenju. Danes je to nevprašljiva dolžnost, da človek dobro živi in je dobro (well).

Le da so zadeve precej zapletenejše in zahtevnejše. Knjiga ima zato nadaljevanje, dolgo nekaj več kot 300 strani.

Dušan Rutar