Kolumnist
Portal za kritično misel, filozofijo, kulturo in aktivizem
Heureka, našel sem rešitev iz krize, toda žal sem jo našel samo zase. Kot prase, bi rekli. Zadnjih nekaj let sem živel v strahu pred vsem, kar se nam obeta od finančnega kolapsa, usihanja in dražitve fosilnih goriv prek pomanjkanja vode in podnebnih sprememb do vojne in lakote. V svojem prizadevanju
George Orwell je v prispevku z naslovom Svoboda tiska zelo natanko opisal mehanizem, zaradi katerega ljudje o določenih temah nikoli ne spregovorijo, čeprav jim tega ni nihče izrecno prepovedal. Zdi se, kot bi se ljudje med seboj tiho strinjali, da se o takih temah preprosto ne govori . V tej državi
Tak je naslov Marxovega razmišljanja iz leta 1843. Danes je enako aktualno in potrebno, kot je bilo takrat. O čem govori? Govori o reformi zavesti, o potrebi po njej. Toda ne govori o načinu, ki je danes zelo priljubljen in ga najdete na vsakem vogalu, kjer krošnjarijo kvazi psihologi, vsakovrstni t
Navadni človek vsak dan posluša isti žargon. Politiki in ekonomisti kar naprej govorijo o uporabni vednosti, menjalni vrednosti, koristnem znanju, dodani vrednosti, ekonomski rasti, družbi znanja, vlaganju v znanost in tehnologijo. Kaj vse to sploh pomeni, v kaj verujejo, ko uporabljajo te besede? D
Včeraj so bile predsedniške volitve. Zvečer so jim sledile velike in vznesene besede o odpiranju novih obzorij, ljudeh, ki vidijo dlje, preseganju pričakovanj in moralnih vrednotah. A navadno je v takih primerih namesto občutkom in čustvom bolje slediti številkam. So bolj natančne in nam več povedo.
Kateri je največji greh predsednika Republike Slovenije, zaradi katerega mu je občutno padla podpora? Je morda koga žalil ali mu grozil? Ga je kak mariborski radar ujel pri divjanju? Je ponaredil svoj doktorat? Je omalovaževal svoje volilce? Ne, nič od tega. Če bi počel te reči, bi mu – sodeč po odz
Živimo v temnih časih, zato ni čudno, da JJ in predstavniki vlade ljudstvu nenehno obljubljajo luč na koncu predora; zadevo občasno dodatno začinijo s kako moralistično opazko, da bo luč samo za tiste, ki bodo pridno ubogali. Ljudem se ponujajo kot Veliki Drugi, za katerega se domneva, da ve (da zar
Marsikdo reče, naj se v tej državi vse čimprej sesuje, potem pa bodo morda le nastopili boljši časi. Glede na to, da večino dobrih zgodb odlikuje ravno dramatičen, pogosto nasilen razplet, ki prinese očiščenje ali katarzo, se najbrž res zdi logično, da bi jo krvavo rabili tudi v tem trenutku na Slov
Predsedniški kandidati nas te dni kot kakšni apostoli vztrajno nagovarjajo, naj jim zaupamo, češ da bomo skupaj zmogli narediti več. SKUPAJ!!!??? Predsedniški kandidati hočejo dobro plačano službo ZASE, zato nas tudi prosijo za glasove! To je vse. Zakaj potem govorijo v prvi osebi množine? Možna odg
Nova depresija (The New Depression: The Breakdown of the Paper Money Economy, Richard Duncan, 2012) Politiki hočejo v teh časih navadnim ljudem naložiti občutke krivde, češ da so v preteklosti preveč zapravljali in najeli preveč kreditov, zato morajo sedaj zategovati pasove in vračati dolgove. Tako
Globalni ekonomski krizi kar ni videti konca. Uradno se je sicer kriza res začela leta 2008, a dejansko je kriza mnogo starejšega datuma; leta 2008 je samo “vstopila” v tako imenovani zahodni oziroma razviti svet. O vzrokih za krizo je bilo prelitega mnogo črnila, a najpomembnejše, kar pri tem lahko
Slovenija se je resno lotila razprodaje nekoč uspešnih podjetij; podjetij, ki so tudi danes nedvomno sposobna preživeti na trgu. V zadnjem času so bili prodani Etol, Fructal, Terme Maribor, Juteks, Gumarstvo Sava, Ljubljanska borza, Ljubljanske mlekarne, pred prodajo pa so tudi mnoga druga podjetja.
