Kolumnist
Portal za kritično misel, filozofijo, kulturo in aktivizem
Živimo v zelo nasilnem svetu, v katerem prevladuje nevidno strukturno nasilje, ki se ga v glavnem niti dobro ne zavedamo. Pomislite. Vsak dan nas po malem, kot kakšne eksperimentalne miške, pogojujejo: odpuščati bo treba, a saj to razumete, ker ste razumni, mi pa bomo tudi vse izvedli na mehko, da n
Arrietti in njen skrivni svet (Kari-gurashi no Arrietti, Hiromasa Yonebayashi, 2010) Za risanko in za nas, gledalce, je zelo pomembno, da živi Arrietti z očetom in babico v skrivnem svetu. Njihov skrivni svet je za ljudi tako rekoč neviden. Tudi to je pomembno: nikomur ničesar nočejo, zato so zelo n
Naslov prispevka na žalost ni izvit iz trte in je aktualen. Današnje univerze se namreč pospešeno spreminjajo v dobičkonosne tovarne za proizvodnjo delavcev, ki bodo visoko izobraženi eksperti ali strokovnjaki. Tako imamo že sedaj na voljo strokovnjake za izdelovanje raketnih motorjev in jedrskih bo
Družice (Bridesmaids, Paul Feig, 2011) Osnovna ideja, ki nam pomaga razsvetljevati prostore naših vsakdanjih eksistenc in tega, kar imamo med seboj, je sorazmerno preprosta, pa vendar je redkokdaj navzoča med ljudmi, kar nas vsekakor mora začuditi, saj bi upravičeno pričakovali, da inteligentna bitj
Brez meja (Limitless, Neil Burger, 2011) Naivno prepričanje, da je mogoče človekove možgane s kemikalijami pripraviti do tega, da bodo delovali tako, kot si želijo ljudje, željni takega ali drugačnega uspeha, je seveda brez vsake osnove, o čemer priča sodobna nevroznanost. A saj na srečo film Brez m
V 19. stoletju je v tesni povezanosti s seksualnostjo obstajal sistem verjetij, znotraj katerega je začela nastajati psihoanaliza. Ta sistem se je oblikoval in utrjeval skozi stoletja, toda pomembni premiki – pomembni z vidika nastanka psihoanalize – so se začeli dogajati v 17. stoletju: »Okoli in v
Ljudje torej zelo dobro vedo, kaj se dogaja v svetu. Informirani so, na voljo imajo dovolj podatkov, a to ne preseneča, saj vendar živijo v družbah znanja, v kognitivnem kapitalizmu in v informacijski dobi, zato niti ne morejo reči, da ne vedo, saj se kaj takega ne bi spodobilo. Pa vendar nečesa bis
Zastopniki katoliške korporacije torej hočejo preveč; to je njihov problem. Preveč so vneti in zagnani, zato vsiljujejo in delajo škodo; to je tudi naš problem. Namesto da bi mirno uživali v življenju, ki jim je bilo poklonjeno, in namesto da bi svobodno izbirali, kar jim ponuja kultura, iščejo nasp
Vaš brskalnik ne podpira audio elementa.
Freud je že davno dokazal, da se ljudje v vsakdanjem življenju praviloma upirajo univerzalnemu zaradi navad, s katerimi ohranjajo svoje partikularne načine življenja. Zadeva je zelo preprosta. Tudi nadaljevanje je enako. Navade namreč pomenijo, da so ljudje zelo občutljivi na dogajanje okoli sebe. N
Predpostavimo, da ste pripravna oseba, da postanete borec za boljši svet. Imate čut za pravičnost, krivica vas prizadene, tudi če ni storjena vam, ste sočutni (ali vsaj tako menite) in pripravljeni pomagati (karkoli že razumete pod tem pojmom; morda ste zgolj še en krivičnež). Ker je krivic na svetu
Korporacije danes zastopajo posebno idejo, ki naj bi jo sprejeli vsi ljudje tega sveta. To je ideja liberalnega kapitalizma, ideja, da je v civilizacijskem razvoju najdlje prodrla zahodna civilizacija. Zaradi njene razvitosti se morajo vsi drugi zgledovati po njej. Torej je jasno, da morajo izmed vs
