Kolumnist
Portal za kritično misel, filozofijo, kulturo in aktivizem
Kot jara kača se vleče zgodba o korupciji javnih sredstev FIHO in z njimi povezanimi t.i. invalidski mafiji. Povprečno se na leto razdeli med 18 in 20 miljonov eur; kar invalidi v javnosti predstavljajo še vedno kot nezadostno. V FIHO je bilo denarja vedno preveč, prav zato je boljno polje številni
Vtis je, da znamo drug drugega le še brezpogojno občudovati in po božje častiti, ali pa drugemu želimo počasne smrti v mukah, sramoti in bedi. V dobi lajkanja in trolanja je pošiljanje na smetišče zgodovine izkaz starinskega dostojanstva in vljudnosti. Govorjenje resnice je znak šibkosti. Prav ima t
V teh turobnih časih je težko razmišljati o prihodnosti. Zdi se, da je zelo črna. Nekaterim pa se morda zdi, kot da je sploh ni. Ujeti smo v začaran krog epidemije, ukrepov, ekonomske in družbene krize. Vsa ta nevarna "koronska mešanica" je razkrila številne slabosti naših družb, ki izvirajo iz pret
Svetovni dan žena je tisti dan, ko naj bi se spomnili naših žensk. To so naše sodelavke, dobre znanke, prijateljice in seveda, to so tudi naše zakonske partnerice, ljubice in razne simpatije. Ta dan imamo moški veliko razlogov, da smo slinasti od dobrote in spoštovanja, zato največkrat s cvetlico v
Nisem neki jaz mučenec, ne počutim se tako, niti sem v ledeni ribnik pripravljen skočiti, ali svojo “vero” zatajiti. Človek sem, v moškem telesu, kot vse, muči le življenje me, nenehne odločitve, napake, porazi, pohvale, katere definirajo me. Za skupno dobr
Kako bi izgledala zgodovina, če bi iz nje črtali vse moške razen velikih vladarjev, vojskovodij, brihtnežev in ustvarjalcev? Ne bi se dosti poznalo, kajti zgodovina je zgodovina velikih vladarjev, vojskovodij, brihtnežev in ustvarjalcev. Ženske so se v zgodovino vpisale samo, če so bile kaj od našte
Imenujemo te virus, kar v latinščini pomeni strup. Paaa – si dejansko strup? Zate na splošno pravijo, da si zlohoten, zahrbten, nevaren ... – oh, kaj vse ne pravijo zate. Dajejo ti tudi oštevilčena znastvena imena. A ni hec? – še poznajo te ne dovolj – če sploh – kaj šele, da bi razumeli tvoj pomen,
Ko je Đole umrl, nisem imel besed. Samo njegove so mi frčale po glavi – kot črepinje dragocene vaze, ki se je pravkar razbila na tisoč koščkov. Restavriral sem jih in zlepil – s črticami, kot Japonci lepijo porcelan ( Život? To ti je ono na grobu, pa kad piše godina rođenja i godina smrti. E, ona cr
Koliko nas sploh še živi, smo res za vse krivi mi? kaj pa vse te lupine, ki pozabile so na spomine, ki brezglavo kimajo, katerim oprali so možgane? Te to sploh prizadane? Vode nepoznane, za vse, ki imajo polne riti, ker njim nikdar se ni bilo treba boriti,
1. - Gledam Banat, Srem i Bačku s Fruške gore. Gledam tako, a u duši lom. Tu je nekad, kažu pesme, bio Đole . Pevao je i odpevao … - Nesreća jedna, jadna i bedna dvadeset i jedna … I negde sasvim u dnu novina mala i beznačajna vest, je pev'o četr deset godina. Otpev'o je i on svoje, gotovo, gotovo j
Ne le vsakodnevna domača, službena in družbena praksa, tudi izsledki mnogih obsežnih raziskav nesporno potrjujejo dejanskost o nezanesljivosti človeškega spomina in pričevanja. Manipulacije z dogmami, prireranjem, prilaganostjo in z nepregledno množico vtihotapljenih spekulativnih in invalidnih teor
